Dan inovativnosti

MOTIVACIJSKI NAGOVORI


dr. Dan Podjed
Antropolog dr. Dan Podjed je raziskovalec v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, projektni sodelavec Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani in docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno radovednost namenja razmerju med ljudmi in tehnologijami ter sodeluje pri razvoju družbi in okolju prijaznih rešitev. Pred kratkim je izdal odmevno knjigo z naslovom Videni, v kateri pojasni, zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo.

Vsi smo Damjan Murko
Biti viden je osrednji sodobni trend, ki je tesno povezan z razvojem tehnologij. Razkazovanje nam omogočajo pametni telefoni s kamerami in družbena omrežja, ki so pogosto bolj kot druženju namenjena samopromociji, ter drugi pripomočki, ki jih imamo ves čas pri roki. Kako razkazovanje vpliva na posameznika in družbo? Ali smo lahko izvirni in pristni v poplavi insceniranih podob? Kdaj in kako se je razkazovanje od spletnih vplivnežev in instantnih zvezdnikov, kakršen je Damjan Murko, preneslo v politiko, gospodarstvo in znanost ter prodrlo globoko v pore zasebnosti? Tem vprašanjem se bo posvetil Dan Podjed in na odru verjetno napravil selfi ter ga delil z drugimi. Glavno sporočilo njegovega motivacijskega nagovora namreč je, da v sodobnem svetu morda sploh ne obstajamo, če nas nihče ne vidi.
Jurij Krpan
Kurij Krpan je diplomiran inženir arhitekt in kurator, programski vodja Zavoda Kersnikova kjer se sodobna raziskovalna umetnost srečuje s znanostjo in učinki novih tehnologij na posameznika in družbo. S spodbujanjem nastajanja prodornih umetniških del, ki se razvijajo v laboratorijih za biotehnologijo, mehatroniko in umetno življenje je Zavod Kersnikova platforma za dostopanje do izvirnih idej, ki jih je mogoče prevajati v procese inovacij za razvoj varnejših, trajnostnih ter bolj etičnih tehnoloških in socialnih aplikacij.

Razmišljati kot še nihče
Ko govorimo o sodobni raziskovalni umetnosti ne govorimo o slikah in kipih kot razvedrilu za utrujene množice in turiste, temveč o pronicljivem umetniškemu tematiziranju današnjega časa, ki mu dominirajo visoke tehnologije in industrializacija vsega. To je umetnost skozi katero lahko začutimo in reflektiramo svoje mesto v veliki sliki sedanjosti in možnih scenarijih prihodnosti. To je objektiv, ki nam kaže stvari, na katere ne moremo pokazati s prstom vendar so kljub temu čutne in zato delujoče. Stvari iz katerih lahko vznikne povsem novo, do sedaj neobstoječe vprašanje ali potreba, ki zahteva povsem novo, do sedaj neobstoječo tehnološko ali družbeno invencijo in morebitno inovacijo.
Špela Jambrek
Špela Jambrek, diplomirana psihologinja in oblikovalka predava psihologijo ustvarjalnosti na Fakulteti za dizajn, kjer psihološka in psihoanalitična orodja in mehanizme aplicira na ustvarjalnost in celostni dizajn, ustvarjalne zgodbe, pristope in inovacije. S pomočjo univerzalnih psiholoških principov, na individualni in družbeni ravni in skozi analizo umetnosti in njeno zgodovino raziskuje evolucijo ustvarjalne moči skozi zgodovinski razvoj človekove psihične strukture. Skozi analizo znanosti, filozofije in ustvarjalnih procesov spoznanja aplicira na ustvarjalno moč in inovativnost v današnji, aktualni družbi in, kje ta moč leži v neposredni in pa daljnosežni prihodnosti. Raziskuje univerzalne principe napovedovanja trendov skozi celosten psihološko-sociološki pristop in kako trenutno ustvarjalno moč izkoristiti tako na individualni, inovativni ravni kot tudi družbeno-razvojni.

Trend je razvoj super-ega
Lahko napovedujemo trende človekovega vedenja in ustvarjanja, njegovih motivov in želja, če dodobra poznamo razvoj njegovega psihičnega aparata? Z evolucijsko analizo treh temeljnih psihičnih struktur ID-a, EGA in SUPEREGA, zakoreninjenih v kompleksnem možganskem aparatu, lahko relativno zanesljivo napovedujemo, kako se bodo motivi, potrebe in vedenje razvijali v prihodnosti.

Z evolucijo se je posameznik od instinktivno preživetvenega vedenja počasi razvijal k družbeno organizacijskemu, njegov potencial pa leži v bolj abstraktnem, moralno-etičnem vedenju. Kako se ti trije nivoji posameznikovega vedenja skozi zgodovino odražajo v ustvarjalnih inovacijah? Kje ležijo njihovi potenciali, največji izzivi njihove medsebojne dinamike in kakšen bo razvoj teh treh struktur? Kako lahko z njihovim poznavanjem napovemo razvoj posameznikovega vedenja in ustvarjalne moči v prihodnosti?

Tako ID, evolucijsko najstarejši, kot tudi mlajša EGO in SUPEREGO so povezani s temeljnimi človekovimi potrebami od popolnoma preživetvenih - id, pa vse do abstraktnejših kot sta samorealizacija in eksistencialno iskanje smisla - superego. Vsi trije so vpeti v zgodovinske družbene procese, pomembne dogodke in prelomnice. Lahko glede na razvoj teh treh psihičnih struktur in njihov zgodovinski proces dobimo pomembne in koristne koordinate današnjega psihološko-sociološkega stanja družbe? Zakaj so danes posameznikove potrebe, motivi in vedenje takšni kot so? Zakaj na primer danes tako veliko govorimo o pojavu narcisizma in kaj ta pomeni za ustvarjalnost in inovacije? Lahko na podlagi danih trenutnih koordinat napovedujemo trende? Trende motivov, vedenja in potreb in kako so lahko taka spoznanja koristna in aplikativna pri generiranju novih inovacij?

Eden od prihajajočih trendov v človekovem ustvarjanju in njegovih inovacijah z vidika superega je povezovanje - integracija marginalnih skupin, aplikativnost človekovega delovanja in ustvarjanja na širšo populacijo, tudi tisto, ki je bila do danes relativno izključena iz družbenega delovanja (invalidi, starostniki, migranti,…